Peronospora vinske trte
bolezen
peronospora vinske trte (Plasmopara viticola)
opis
Peronospora je glivična bolezen, ki lahko v naših podnebnih razmerah popolnoma uniči grozdje in vse zelene dele vinske trte. Zimski trosi, ki povzročajo prve okužbe, pri nas običajno dozorijo sredi maja. Prva znamenja opazimo na listih v obliki kroglastih, rumenih, nekoliko razvodenelih peg. Čez dan ali dva se na spodnji strani listov pojavi plesniva prevleka, s katere se okužba širi. Bolezen v ugodnih razmerah okuži tudi kabrnke. Ti se posušijo in odpadejo. Kasneje bolezen napada grozdne jagode in pecljevino. Grozdne jagode napade skozi lenticele (sledi pojav “vijolične rozine”), kasneje pa skozi pecljevino. Pojav peronospore je poznan tudi na listih, še posebej na vršičkih, kjer opazimo svetlozelene oglate pege.
peronospora vinske trte (Plasmopara viticola)
opis
Peronospora je glivična bolezen, ki lahko v naših podnebnih razmerah popolnoma uniči grozdje in vse zelene dele vinske trte. Zimski trosi, ki povzročajo prve okužbe, pri nas običajno dozorijo sredi maja. Prva znamenja opazimo na listih v obliki kroglastih, rumenih, nekoliko razvodenelih peg. Čez dan ali dva se na spodnji strani listov pojavi plesniva prevleka, s katere se okužba širi. Bolezen v ugodnih razmerah okuži tudi kabrnke. Ti se posušijo in odpadejo. Kasneje bolezen napada grozdne jagode in pecljevino. Grozdne jagode napade skozi lenticele (sledi pojav “vijolične rozine”), kasneje pa skozi pecljevino. Pojav peronospore je poznan tudi na listih, še posebej na vršičkih, kjer opazimo svetlozelene oglate pege.
Pepelovka vinske trte
bolezen
pepelovka vinske trte (Uncinula necator)
sinonim
oidij vinske trte
opis
Za pepelovko vinske trte ali oidij je značilna siva pepelasta prevleka, ki se lahko razvije na vseh delih vinske trte. Okuženi deli rastlin izgledajo kot posuti s pepelom. Gliva je najbolj vidna v sušnih in vročih poletjih, saj oidiji kalijo tudi v razmerah brez rose ali dežja. Idealne razmere za razvoj pepelaste plesni so vroči, soparni in oblačni poletni dnevi.
pepelovka vinske trte (Uncinula necator)
sinonim
oidij vinske trte
opis
Za pepelovko vinske trte ali oidij je značilna siva pepelasta prevleka, ki se lahko razvije na vseh delih vinske trte. Okuženi deli rastlin izgledajo kot posuti s pepelom. Gliva je najbolj vidna v sušnih in vročih poletjih, saj oidiji kalijo tudi v razmerah brez rose ali dežja. Idealne razmere za razvoj pepelaste plesni so vroči, soparni in oblačni poletni dnevi.
Siva plesen - grozdna gniloba
bolezen
siva plesen - grozdna gniloba (Botryotinia fuckeliana)
siva plesen - grozdna gniloba (Botryotinia fuckeliana)
opis
Gliva sive plesni se na trti ohranja skozi vse leto, saj okužuje vse dele trte. Poleg gnitja kabrnkov v mokrih in hladnih letih nastaja največja škoda takrat, ko gliva naseli grozdne jagode. Po okužbi še zelenih jagod nastane “surova” oziroma “kisla” gniloba. Najpogosteje se to zgodi v vročih in suhih poletjih. Na zrelih jagodah se pojavi “siva” gniloba; siva prevleka popolnoma preraste površino jagod. Pri občutljivih sortah trte se lahko v letih, ugodnih za razvoj bolezni, pojavi tudi gnitje pecljevine, zaradi česar odpadajo celi grozdi.
Pasasti grozdni sukač
škodljivec
pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella), križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)
opis
Gosenice metuljčkov imajo v Sloveniji ponavadi dve do tri generacije letno. Ko dorastejo, so velike okrog 10 mm. Gosenica pasastega grozdnega sukača ima črno glavo in rdečerjavo telo, gosenica kriastega sukača pa je sivozelene barve in ima rumeno glavo. Gosenice prve generacije se hranijo s kabrnki oziroma cvetovi, gosenice druge generacije pa z dozorevajočimi plodovi. Takrat se zaradi poškodb poveča okužba s sivo plesnijo. Vpliv na razvoj sive plesni je glavni razlog za zatiranje grozdnih sukačev.
pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella), križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)
opis
Gosenice metuljčkov imajo v Sloveniji ponavadi dve do tri generacije letno. Ko dorastejo, so velike okrog 10 mm. Gosenica pasastega grozdnega sukača ima črno glavo in rdečerjavo telo, gosenica kriastega sukača pa je sivozelene barve in ima rumeno glavo. Gosenice prve generacije se hranijo s kabrnki oziroma cvetovi, gosenice druge generacije pa z dozorevajočimi plodovi. Takrat se zaradi poškodb poveča okužba s sivo plesnijo. Vpliv na razvoj sive plesni je glavni razlog za zatiranje grozdnih sukačev.
Pršice - akarinoza
škodljivci
pršice - akarinoza (Calepitrimerus vitis), rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)
pršica trsne kodravosti
opis
Pršice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. Opazimo le poškodbe na vseh delih trte. Te pošodbe imenujemo akarinoza. Pršice prezimujejo za luskolisti očes in se začnejo intenzivneje hraniti takoj, ko očesa nabreknejo. Največje škode povzročajo v letih, ko zaradi hladnejšega vremena trta počasneje odganja. Iz napadenih očes se razvijejo zakrnele mladike ali pa oko sploh ne odžene.
pršice - akarinoza (Calepitrimerus vitis), rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)
pršica trsne kodravosti
opis
Pršice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. Opazimo le poškodbe na vseh delih trte. Te pošodbe imenujemo akarinoza. Pršice prezimujejo za luskolisti očes in se začnejo intenzivneje hraniti takoj, ko očesa nabreknejo. Največje škode povzročajo v letih, ko zaradi hladnejšega vremena trta počasneje odganja. Iz napadenih očes se razvijejo zakrnele mladike ali pa oko sploh ne odžene.
Črna pegavost vinske trte
bolezen
črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola)
opis
Gliva napada vinograde po vsej Sloveniji. Oslabi predvsem manj bujne vinograde in sorte šibkejše rasti (zeleni silvanec, rizvanec, laški rizling, traminec, sivi pinot,...). Gliva okužuje trsje celo rastno dobo. Saprofitsko in parazitsko živeča gliva se zaje globoko v les in spremeni barvo rozg, ki pozimi značilno pobelijo. Če črne pegavosti ne zatiramo, se okužbe stopnjujejo iz leta v leto. Gliva lahko okuži vse zelene dele vinske trte. Pojavi se kot drobne vijoličaste temne nekrozirane pege, ki se počasi večajo.
črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola)
opis
Gliva napada vinograde po vsej Sloveniji. Oslabi predvsem manj bujne vinograde in sorte šibkejše rasti (zeleni silvanec, rizvanec, laški rizling, traminec, sivi pinot,...). Gliva okužuje trsje celo rastno dobo. Saprofitsko in parazitsko živeča gliva se zaje globoko v les in spremeni barvo rozg, ki pozimi značilno pobelijo. Če črne pegavosti ne zatiramo, se okužbe stopnjujejo iz leta v leto. Gliva lahko okuži vse zelene dele vinske trte. Pojavi se kot drobne vijoličaste temne nekrozirane pege, ki se počasi večajo.












